[fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” overlay_color=”” video_preview_image=”” border_color=”” border_style=”solid” padding_top=”” padding_bottom=”” padding_left=”” padding_right=”” type=”flex”][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”1_1″ layout=”1_1″ background_position=”left top” background_color=”” border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” spacing=”yes” background_image=”” background_repeat=”no-repeat” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” margin_top=”0px” margin_bottom=”0px” class=”” id=”” animation_type=”” animation_speed=”0.3″ animation_direction=”left” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” center_content=”no” last=”true” min_height=”” hover_type=”none” link=”” border_sizes_top=”” border_sizes_bottom=”” border_sizes_left=”” border_sizes_right=”” first=”true” type=”1_1″][fusion_imageframe image_id=”1163|medium” max_width=”” sticky_max_width=”” style_type=”” blur=”” stylecolor=”” hover_type=”none” bordersize=”” bordercolor=”” borderradius=”” align_medium=”none” align_small=”none” align=”none” margin_top=”” margin_right=”” margin_bottom=”” margin_left=”” lightbox=”no” gallery_id=”” lightbox_image=”” lightbox_image_id=”” alt=”” link=”” linktarget=”_self” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” sticky_display=”normal,sticky” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=”” filter_hue=”0″ filter_saturation=”100″ filter_brightness=”100″ filter_contrast=”100″ filter_invert=”0″ filter_sepia=”0″ filter_opacity=”100″ filter_blur=”0″ filter_hue_hover=”0″ filter_saturation_hover=”100″ filter_brightness_hover=”100″ filter_contrast_hover=”100″ filter_invert_hover=”0″ filter_sepia_hover=”0″ filter_opacity_hover=”100″ filter_blur_hover=”0″]http://www.letov.si/wp-content/uploads/2020/09/20200417_102936-300×169.jpg[/fusion_imageframe][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” content_alignment_medium=”” content_alignment_small=”” content_alignment=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” sticky_display=”normal,sticky” class=”” id=”” font_size=”” fusion_font_family_text_font=”” fusion_font_variant_text_font=”” line_height=”” letter_spacing=”” text_color=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
19. 9. 2020
Čavka, slovensko Kavka, je leseno jadralno letalo, ki ga je v letih
pred drugo vojno skonstruiral inženir Ivo Šoštarič. Že pred
pričetkom vojne je bilo v Srbiji proizvedenih nekaj letal tega tipa,
ki pa so bili kasneje zaplenjeni s strani nemške okupacijske sile in
predani na uporabo hrvaški NDH.
Po končani vojni je interes za jadralno letalstvo rasel, zato so
leseno ptico začele proizvajati različne tovarne širom celotne
Jugoslavije. V Sloveniji sta Čavko izdelovali tovarni Letov in
Udarnik, v Srbiji tovarni Utva Pančevo ter VTC Jastreb v Vršcu, v
Makedoniji pa v tovarni 20. maj – Skopje. Skupno naj bi bilo
proizvedenih okoli 200 letal. Štiri jadralna letala (SX-106 bivša
YU-5180, SX-110 bivša YU-5219, SX-107 bivša YU-2149, SX-111 bivša
YU-2235) so bila izvožena tudi v Grčijo, kjer so kasneje v tovarni
KEA Faliron zgradili še nekaj letal tega tipa.
Čavka je bila med drugim prisotna tudi na prvem jugoslovanskem
jadralnem zletu leta 1947 v Cerkljah pri Krškem, kjer je zasedla 7.
in 9. mesto.
Od konca druge svetovne vojne do konca 60. let je bila prisotna v
skoraj vseh aeroklubih širom takratne skupne države.
Na njej so izvajali osnovna šolanja ter aerodromska jadranja. Zaradi
preproste zasnove in nezahtevnosti je bila priljubljena, obenem pa, po
besedah jadralnih pilotov, preprosta za upravljanje.
Čavka se je koncem 60. letih počasi prizemljila in prepustila
zračni prostor sodobnejšim jadralnim letalom. Po izteku njene
službene poti so bile Čavke večinoma uničene. Na celotnem
prostoru, kjer so se uporabljale, pa se jih je, glede na proizvodnjo,
do danes ohranilo zelo malo. Največ Čavk je ostalo ohranjenih v
Sloveniji – tri letala. V muzeju letalstva na aerodromu Surčin v
Beogradu si lahko ogledate Čavko narejeno v tovarni 20. maj ter še
eno je ohranjeno v Grčiji. Ne izključuje pa se možnost, da se kje,
na kakšnem podstrešju pod sloji prahu, skriva lesena lepotica, ki
čaka v upanju, da se jo odkrije in ponovno vrne tja, kamor sodi – na
nebo.
Čavka, ki jo obnavlja ekipa LETOV, je bila 14. 5. 1958 kupljena nova iz
strani aerokluba Ptuj. Tam je aktivno letela do 31. 8. 1967, nato pa
je naslednjih 52 let nudila dom ptičjim družinam ter nabirala prah po
različnih kotih hangerja. Leta 2019 jo je iz “arhiva” odkopala naša
ekipa in jo v 2020 po etapah začela obnavljati do letečega stanja.
Dela potekajo v tovarni HPH iz Kutne Gore na Češkem, kjer so nam
odstopili prostor za obnovo. Za izredno plemenito gesto se jim ponovno
neizmerno zahvaljujemo.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
